Osnova varčevanja za čas upokojitve bi pri vsakem moralo biti prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), ki je edino varčevanje, ki ga država davčno stimulira.
Zakonodaja je leta 2012 uvedla tudi starosti posameznika primerno stopnjo naložbenega tveganja z vpeljavo skladov življenjskega cikla. S tem je dodatno pokojninsko zavarovanje še primernejše za različne starostne skupine, omogoča razpršenost naložb in povprečno lahko glede na dosedanje izkušnje v celotnem obdobju pričakujemo med 5- in 7-odstotno neto donosnost.
Izredno pomembno je, da vsakdo začne varčevati za pokojnino, kakor hitro je mogoče. Čas namreč dela za nas. Varčujmo, kolikor zmoremo, in pri varčevanju dosledno vztrajajmo.
Kako se lotimo varčevanja
Lahko se odločimo za tradicionalni pristop, kar pomeni, da v kozarcu zbiramo drobiž (torej kovance), zbrani znesek pa konec vsakega meseca namenimo za varčevanje oziroma da zanj namenimo neki znesek ali odstotek od svojih dohodkov. Sodobnejša metoda varčevanja pa je, da postavimo v ospredje sebe in najprej plačamo sebi. Kaj to natančno pomeni? Od dohodka si določimo neki znesek ali odstotek in ga najprej plačamo sebi (za varčevanje), šele nato plačamo vse druge račune. Znesek je lahko kakršen koli, pomembno je le, da plačamo sebi najprej in ne šele na koncu. Večina ljudi najprej plača vse račune in nato varčuje s sredstvi, ki ostanejo. Mnogim se potem zgodi, da jim ne ostane nič, zato tudi ne varčujejo.
Če pa plačamo najprej sebi, potem bomo varčevali, saj bo varčevanje postalo naša prioriteta. Lepota te metode je v tem, da četudi smo z denarjem nekoliko na tesnem, bomo poskrbeli, da ga bomo manj porabili kje drugje. Priporočljivo je torej, da si delamo mesečni proračun, v katerega vključimo svoje varčevanje.