Новости  

Kapitalski trgi v februarju



Analitike je v začetku februarja skrbelo glede dvigovanja obrestnih mer največjih centralnih bank oziroma, da bi morebitna strma rast obrestnih mer s ciljem brzdanja inflacije zavrla gospodarsko rast.

Analitike je v začetku februarja skrbelo glede dvigovanja obrestnih mer največjih centralnih bank oziroma, da bi morebitna strma rast obrestnih mer s ciljem brzdanja inflacije zavrla gospodarsko rast. Strah je na borze dodatno vnesla ruska invazija na Ukrajino in s tem povezan negativen vpliv na pričakovanja glede gospodarske aktivnosti v tem letu, kar se je odrazilo na delniških trgih. Svetovni delniški indeks (MSCI World) je pretekli mesec izgubil 2,41 %. Rdeče obarvane so bile tudi ameriške naložbe (S&P 500; -2,87 %), višje izgube so sicer beležile evropske naložbe (Stoxx Europe 600; -3,25 %).

Vojaški spopad med Rusijo in Ukrajino vpliva na vse svetovne trge, najbolj pa se odraža na ceni nafte in plina ter hrane. Obe državi sta pomembni izvoznici pšenice saj skupaj skrbita za skoraj 30 % njenega svetovnega izvoza. Dodatno približno četrtino uvoza surove nafte in 40 % uvoza zemeljskega plina pride v Evropo iz Rusije. Sankcije, ki jih je zahod uvedel proti Rusiji so tako ustvarile dodatne pritiske na inflacijo. Inflacija na ravni evroobmočja je februarja dosegla rekordno vrednost v višini 5,1 % na letni ravni, predvsem po zaslugi rasti cen energentov. Na februarskem zasedanju Evropske centralne banke (ECB) možnosti dvigov obrestnih mer v letošnjem letu tako niso izključili. Z visoko inflacijo se soočajo tudi v ZDA, kjer pomanjkanje delovne sile dviguje plače, ameriški potrošnik pa je posledično pripravljen bolj razpreti svojo denarnico. Omenjeno vpliva na hitrejšo rast cen in podatek o 7,5 odstotni inflaciji v ZDA, objavljeni v februarju, predstavlja najvišjo letno rast v zadnjih 40-ih letih.

Ekonomisti so še nedavno pričakovali, da bo ameriška centralna banka (Fed) letos do sedemkrat dvignila ključno obrestno mero, sedaj pa so se pričakovanja zaradi vojne v Ukrajini vseeno nekoliko nižja. Prav tako se na marčevskem zasedanju Fed-a pričakuje dvig ključne obrestne mere le za 0,25 odstotne točke, namesto pred tem pričakovanega dvig v višini 0,50 odstotne točke. Vlagatelje skrbi, da bi prehitri dvigi obrestne mere še dodatno ogrozili gospodarsko rast, kar pa nakazuje, da bo višja inflacija ni več prehodna in bo vztrajala še nekaj časa. Kakorkoli, vlagatelji pričakujemo naslednje zasedanje Fed-a ko bo glede začrtane poti dvigovanja obrestnih mer več znanega.

Negotovost in s tem povezana večja volatilnost na delniških trgih so bili razlog za selitev premoženja  vlagateljev v bolj varne naložbe. Zahtevane donosnosti do dospetja varnih državnih obveznic so zato ostale nespremenjene, medtem ko so kreditni pribitki pri podjetniških obveznicah v prejšnjem mesecu porastli.

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2022 (do 28. 02 2022)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )-3,25 %
-6,95 %
ZDA (S&P 500)-2,87 %
-6,53 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-2,41 %
-6,20 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)--2,87 %
-3,29 %
Slovenija (SBITOP Index)-10,16 %
-7,87 %
USD/EUR-0,12 %
-1,45 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic28. 2. 202231. 12. 2021
10 - letna slovenska državna obveznica0,81 %
0,39 %
10 - letna nemška državna obveznica0,14 %
-0,18 %
10 - letna ameriška državna obveznica1,83 %
1,51 %

2024 © prvazivot.mk   |   Powered by: Genera Development