Новости  

Kapitalski trgi maj 2022



PRVA komentar dogajanja na finančnih trgih

Nestanovitnost na kapitalskih trgih, ki jo je bilo moč zaznati v aprilu, se je nadaljevala tudi v prvi polovici maja. Številni indeksi so se v prvi polovici meseca približali območju medvedjega trga, ki predstavlja 20 % padec od vrha, a so se ti v drugi polovici meseca okrepili. Ob koncu meseca se je tako stanje na delniških trgih nekoliko stabiliziralo.

Po aprilskih razprodajah na delniških trgih so razviti trgi pretekli mesec, gledano v dolarjih, zaključili rahlo pozitivno, medtem ko so v evrih mesec zaključili negativno. Globalni delniški indeks MSCI ASCWI je v evrih izgubil 1,63 %, ameriški delniški indeks 500 največjih ameriških podjetij, S&P 500 je zabeležil padec v višini 1,52 %. Indeks STOXX 600, ki vključuje 600 evropskih podjetij je v maju upadel za 0,92 %. Podobno kot razviti trgi so si proti koncu maja nekoliko opomogli tudi trgi v razvoju, h katerim je pozitivno pripomogla Kitajska, kjer je bilo moč zaznati optimizem, da se ukrepi povezani s koronavirusom bližajo koncu. Kljub temu pa se trgi v razvoju niso izognili padcem, indeks MSCI Emerging Markets je namreč v maju izgubil 1,27 %.

Na trgih so tako še naprej prevladovale skrbi zaradi naraščajoče inflacije, trajajoče vojne v Ukrajini in potencialno hitrejšega zaostrovanja centralnih bank, kar je vplivalo na razpoloženje vlagateljev. Ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) je v skladu s pričakovanji v začetku maja zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke in napovedala, da bo z namenom nadzorovanja inflacijskih pritiskov nadaljevala s svojimi monetarnimi ukrepi, dokler inflacije ne bo prepričljivejše upadla. FED je napovedala, da so vnovični dvigi obrestnih mer v višini 0,5 odstotne točke verjetni tudi v juniju in juliju.

Rast cen energije in hrane je dodatno vplivala na inflacijo znotraj evro območja, ki je maja na letni ravni znašala rekordnih 8,1%. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ponovno nakazala, da je ECB pripravljena za začetek zviševanja obrestnih mer v juliju. Skrbi glede inflacije in dvigovanja obrestnih mer so posledično v Evropi vplivale na rast zahtevanih donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev. Donosnost nemške državne obveznice je presegla 1%, zvišale pa so se tudi zahtevane donosnosti podjetniških obveznic.

Napovedano morebitno julijsko dvigovanje obrestnih mer s strani ECB je vplivalo na evro, saj se je ta v maju okrepil. Ameriški dolar pa je napram večini najpomembnejših valut razvitih držav in držav v razvoju izgubil na vrednosti. Surovine in energija so bili maja ponovno med najbolj uspešnimi naložbenimi razredi, k čemur je pomembno pripomogla tudi rast cen nafte. Cena za sodček nafte WTI se je v maju ustavila pri nekaj več kot 115 ameriških dolarjev, kar je več kot 9 % rast v primerjavi s koncem aprila.

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2022 (do 30. 05. 2022)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )-0,92 %
-7,55 %
ZDA (S&P 500)-1,52 %
-7,44 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-1,63 %
-7,66 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)-1,27 %
-6,39 %
Slovenija (SBITOP Index)-2,22 %
-8,97 %
USD/EUR-1,76 %
-5,62 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic31. 5. 202231. 12. 2021
10 - letna slovenska državna obveznica2,10 %
0,39 %
10 - letna nemška državna obveznica1,12 %
-0,18 %
10 - letna ameriška državna obveznica2,84 %
1,51 %

2024 © prvazivot.mk   |   Powered by: Genera Development