Новости  

Kapitalski trgi junij 2022



komentar dogajanja finančni trgih recesija inflacija

V juniju so vlagatelji zabeležili močan upad tečajev delnic na vseh borznih trgih. Glavna tveganja še vedno ostajajo visoka inflacija in zaostrovanje denarne politike centralnih bank, vojna v Ukrajini in večja verjetnost pojava recesije. Padce so zabeležile tudi cene glavnih surovin, tako zaradi bojazni pred recesijo kot zaradi ponovnega delovanja oskrbovalnih verig. Svetovni delniški indeks (MSCI World) je junija izgubil 6,5 %, ameriški indeks S&P 500 pa 6,1 % (v EUR). Močno negativno donosnost so zabeležile evropske naložbe, saj je indeks Stoxx Europe 600 prejšnji mesec izgubil 8,0 %. Z najmanj negativno mesečno donosnostjo pa so mesec zaključile naložbe s trgov v razvoju, MSCI EM: -4,4 %.

V ZDA je podatek o 8,6 % majski inflaciji na letni ravni povzročil, da je ameriška centralna banka (Fed) dvignila ključno obrestno mero bolj od pričakovanj analitikov in sicer za 75 bazičnih točk na višino med 1,5 % do 1,75 %. Fed-a je s tem jasno dal vedeti, da jemlje povišano inflacijo zelo resno in jo je pripravljen znižati, tudi če imajo ukrepi za posledico nižjo gospodarsko rast. Po mnenju guvernerja Fed, Jerom-a Powell-a, je ameriško gospodarstvo sicer v dovolj dobri kondiciji in se ne bo znašlo v recesiji. Makroekonomski podatki v ZDA pa kažejo na ohlajanje gospodarske rasti. Omenimo lahko indeks nabavnih managerjev (PMI), ki  je upadel na 52,7 oz. najnižjo vrednost po juliju 2020.

Tudi v Evropi so makroekonomski podatki slabi, poleg inflacije predstavlja glavno tveganje vojna v Ukrajini in z njo povezane dražitve energentov. Evrska splošna inflacija je junija dosegla nov rekord pri 8,6 % na letni ravni, visoka pa ostaja tudi osnovna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije. Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju v začetku meseca priznala, da inflacija ni tako prehodne narave, kot so to še nedavno trdili. Zato je ECB napovedala z julijem prvi dvig ključne po 11 letih. Tudi za območje z evrom se napoveduje gospodarsko ohlajanje in sicer napovedi za rast BDP  se glede na predhodno znižujejo na 2,8 % v letu 2022 in 2,1 % v letu 2023.

Ker ECB sporoča bolj restriktivno monetarno politiko to povzroča skrbi vlagateljem v manj varne državne obveznice evroobmočja. Razlika v zahtevani donosnosti 10-letne italijanske obveznice na 10-letno nemško obveznico je pretekli mesec bila že 2,43 % točke, vendar se je znižala potem ko je ECB najavila pripravo novega mehanizma, namenjenega manjšanju razlik med donosnostmi državnih obveznic evroobmočja. Tudi sicer visoka inflacija in retorika centralnih bankirjev negativno vplivajo na naložbe s fiksnim donosom. Zahtevana donosnost do dospetja nemške 10-letne države obveznice je v sredini junija dosegla že 1,7 %, rastli so tudi kreditni pribitki na podjetniške obveznice. Ob večjem tveganju pojava recesije je na ceni izgubljala surova nafta, bistveno večje padce pa so utrpele surovine kot so denimo baker, aluminij in cink. Svetla izjema preteklega meseca je bila po donosnosti Kitajska, saj so vlagatelji z navdušenjem sprejeli sproščanje ukrepov zoper koronavirus in ponovno odprtje nekaterih velemest kot sta Šanghaj in Peking.

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2022 (do 30. 06. 2022)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )-8,02 %
-14,97 %
ZDA (S&P 500)-6,08 %
-13,06 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-6,49 %
-13,66 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)-4,43 %
-10,53 %
Slovenija (SBITOP Index)-2,40 %
-11,15 %
USD/EUR-2,31 %
-7,80 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic30. 6. 202231. 12. 2021
10 - letna slovenska državna obveznica2,34 %
0,39 %
10 - letna nemška državna obveznica1,34 %
-0,18 %
10 - letna ameriška državna obveznica3,01 %
1,51 %

2024 © prvazivot.mk   |   Powered by: Genera Development