Новости  

Kapitalski trgi v novembru



Predvsem v Evropi je november minil v znamenju rasti števila okužb s koronavirusom ter negotovosti povezane z novim sevom omikron. V ZDA je nov štiriletni mandat na čelu Fed-a prejel Jerome Powell, ki je že nakazal, da naj bi Fed prihodnje leto utegnil kar trikrat dvigniti ciljno obrestno mero. Globalni delniški indeks je mesec končal z negativno donosnostjo (MSCI World; -0,22 %).

Ob povečanem strahu na finančnih trgih je tudi osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 mesec zaključil v negativnem območju, zaradi rasti dolarja napram evru pa je indeks za evropskega vlagatelja, dejansko pridobil (S&P 500; +1,31 %). Rdeče obarvane so bile tudi donosnosti delnic iz Evrope, saj je tukajšnji osrednji delniški indeks, Stoxx Europe 600, upadel za 2,53 %. Podobno negativno donosnost so dosegle delnice trgov v razvoju, nekoliko bolje se je za evrskega vlagatelja odrezala le Japonska (Nikkei 225; -0,91 %), ki nadaljuje z ekspanzivno monetarno politiko ter praktično ne beleži novih okužb s koronavirusom. Kot že omenjeno, na vrednosti je izgubljaj tudi Evro, napram dolarju za -2,14 %.

Vlagatelje je prestrašila nova različica Covid-19, saj še ni znano kakšno zaščitno pred tem sevom nudijo obstoječa cepiva. Zaradi naraščajočega števila okužb so nekatere evropske države še dodatno zaostrile ukrepe proti širjenju okužb, denimo Avstrija in Slovaška sta ponovno uvedli 14-dnevno zaprtje države. Vodilna farmacevtska podjetja pa potrebujejo več mesecev za prilagoditev cepiva na novo različico. Med borznimi vlagatelji je dodatno negotovost z zaostreno retoriko vnesel Fed, saj naj bi zmanjšal obseg mesečnih odkupov. Izpostavimo lahko tudi novembra objavljen ameriški indeks cen življenjskih potrebščin, ki je v oktobru poskočil za 6,2 % na letni ravni oziroma največ od leta 1990. Na podlagi omenjenih novic je pretekli mesec ameriški dolar opazno pridobival napram ostalim pomembnejšim svetovnim valutam. Rastejo pa tudi cene energentov, s tem pa tudi inflacija, ki je v Evropi konec novembra dosegla rekordno vrednost 4,9 % na letni ravni. ECB sicer še zmeraj vidi inflacijo kot začasno in programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev ne namerava zaključiti pred marcem 2022. Po drugi strani pa je Powell izjavil, da je čas za upokojitev besede »prehodna« (angl. transitory ), ko je govora o (ameriški) inflaciji.

Na koncu lahko omenimo še ceno za sod nafte WTI, ki je zaradi strahu pred omikronom novembra zabeležila več kot 20 % padec, kar je tudi največja mesečna izguba vrednosti v zadnjih 20 mesecih. Kljub prej omenjeni povišani inflaciji v evro območju pa so zahtevane donosnosti na obvezniških trgih zaradi negotovosti povezane z novim sevom upadle, kar je vodilo v zvišanje cen obveznic.

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2021 (do 30. 11. 2021)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )-2,53 %18,48 %
ZDA (S&P 500)1,31 %33,14 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-0,22 %26,26 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)-2,14 %3,39 %
Slovenija (SBITOP Index)3,73 %35,82 %
USD/EUR-2,14 %-7,48 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic30. 11. 202131. 12. 2020
10 - letna slovenska državna obveznica0,18 %-0,19 %
10 - letna nemška državna obveznica-0,35 %-0,57 %
10 - letna ameriška državna obveznica1,44 %0,91 %

 


2024 © prvazivot.mk   |   Powered by: Genera Development